Prehrana dojenčka

Na XXII Derčevih dnevih je delovna skupina za nutricionistiko predstavila smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji. Članek je povzetek teh priporočil.

Dojenje

Polno dojenje je osnovna prehrana v prvih 6 mesecih življenja. Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler želita mati in otrok. V materinem mleku so bistvene sestavine potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka: sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, encimi. Dojenje zmanjša pojavnost in težavnost številnih infekcijskih bolezni, rakastih in drugih bolezni pri dojenčku. Dojenje omogoča tesnejšo povezanost matere in otroka in ima tudi številne prednosti za mater ( hitrejše okrevanje po porodu, boljše krčenje maternice po porodu, manj poporodnih depresij, manj raka na dojkah in jajčnikih, hitrejša izguba odvečnih kilogramov itd.).

Novorojenčka začnemo hraniti čim prej, če je možno že v prvi uri po rojstvu kar omogoča vzpostavitev trdne čustvene vezi med materjo in otrokom. Novorojenček naj bo dojen po želji, tudi ponoči. Večina dojenčkov želi nočni obrok do enega ali enega meseca in pol nato nočni obrok prespi.

Prehrana matere naj bo zdrava brez dietnih omejitev, z obilo tekočine. Pomemben je ustrezen vnos joda in dolgoverižnih večkratnenasičenih omega 3 maščobnih kislin, kar dosežemo z 1-2 obrokoma morskih rib na teden. Doječe matere naj ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne jemljejo prepovedanih zdravil, drog, kofein naj pa omejijo.

Vitamin D

Pomanjkanje vitamina D lahko nastane tudi pri dojenem dojenčku. Pomanjkanje vitamina D preprečimo z dodajanjem 400 IE na dan že v prvih dneh življenja.

Prehrana dojenčka z mlečno formulo

Dojenje v redkih primerih ni možno zaradi otrokove bolezni (galaktozemija, fenilketonurija), bolezni matere (HIV, virus herpes, odprta TBC) ali zaradi materinega nujnega uživanja zdravil (zdravila proti raku, radioaktivne snovi). V teh primerih se dojenček prehranjuje z mlečnimi formulami. To so izdelki iz kravjega ali drugega živalskega mleka in užitnih živalskih sestavin, ali izdelki rastlinskega izvora. Prilagojeni so prehranskim zahtevam dojenčkov od rojstva do konca prvega leta starosti. Mlečne formule v prahu niso sterilne. Potrebno je natančno slediti navodilom za pripravo mlečne formule. Mlečna formula mora biti vedno sveže pripravljena in ne sme stati dlje kot približno dve uri. Preostanek naj mati zavrže zaradi nevarnosti bakterijske okužbe.

Dopolnilna prehrana

Dopolnilna prehrana je vsa hrana ali tekočina, ki ni materino mleko ali mlečna formula. Dopolnilno prehrano uvajamo, ker z rastjo otroka samo dojenje ali hranjenje z mlečno formulo ne pokrije več povečanih potreb po hranilih. Z uvajanjem dopolnilne prehrane otrok razvija sposobnost žvečenja, navaja se na nove okuse, gostoto in čvrstost hrane.

Od četrtega meseca sta dojenčkovi prebavna in ledvična funkcija že dovolj dozoreli, da lahko otrok presnavlja nemlečno prehrano. Osnovno priporočilo za varno in učinkovito uvajanje mešane prehrane je ne pred 17. in ne po 26. tednu starosti.

Ob uvajanju dopolnilne prehrane (med 17. In 26. tednom starosti) naj mati nadaljuje z dojenjem. Priporočamo najprej zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice (najprej belo nato rdeče meso). V približno mesečnih intervalih pa uvajamo še mlečno- žitne kašice in nato žitno-sadne kašice. Nova živila uvajamo v enotedenskih presledkih in opazujemo morebitne preobčutljivostne reakcije. Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v presledku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom (tabela 1). Priporočamo najprej uvajanje niskoalergogenih živil: zelenjave (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), riža, koruznih kosmičev, nato sadnih kašic (jabolko, hruška, banane). Začnemo najprej s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7 meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako uvajamo teden dni. Tretji teden po uvajanju dopolnilne prehrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo. Jajčni rumenjak in ribe uvajamo po šestem mesecu starosti. Približno od desetega meseca ponujamo kruh. Po prvem letu priporočamo kravje mleko, jajčni beljak, morske sadeže. Dodajanje soli, sladkorja in medu priporočamo po prvem letu starosti. Gosto hrano v koščkih uvedemo do desetega leta starosti, kasneje je večja nevarnost težav pri hranjenju. Uvajanje hrane z žitaricami, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, rž, oves) priporočamo med šestim in sedmim mesecem starosti postopno in v manjših količinah. S tem zmanjšamo tveganje, da pride do neprenašanja glutena (celiakija). Dopolnilne prehrane so v različnih okoljih in državah različna. Na splošno je sprejeto, da se za uvajanje kravjega mleka počaka do dopolnjenega prvega leta starosti, da se dopolnilni hrani ne dodaja soli in, da se izogibamo prekomernega vnosa saharoze. Odsvetuje se navada, da otrok spi v posteljici s stekleničko. Za dobro zobno higieno poskrbimo tako zgodaj, kot je le možno.

Od 10. meseca je dojenček bolj razvit in bolj samostojen, ima nove zobe in zato hrano ne pasiramo več, ampak ju narežemo na koščke in mu ponudimo kruh in kosilo. Postopno navajamo otroka na družinski ritem prehranjevanja: trije glavni obroki in dva vmesna obroka (malice).

V prvih 4 do 6 mesecih prejme dojenček dovolj tekočine z materinim mlekom in mu praviloma ne dodajamo tekočin. Dodatno tekočino mu lahko ponudimo le ob vročih dneh ali če ima vročino, drisko ali bruha. Najbolj priporočljiva je voda iz pipe, ki jo do 6 meseca starosti prekuhamo, pozneje pa je ne prekuhavamo več. Ob prehodu na mešano prehrano (od začetka 5. do 7. meseca) ponudimo dojenčku ob vsakem obroku ter med obroki tekočino (voda iz pipe ali negazirana mineralna voda). Ob prehodu na družinsko prehrano (po 10. mesecu), potrebuje dojenček okrog 200 ml dodatne tekočine (vode) dnevno iz skodelice ali kozarčka. Izogibamo se pijačam z dodanimi sladkorji ali sladili.

Vsako novo živilo sprva ponudimo le enkrat na dan 1 do 2 žlički, najprej v tekočem stanju.

Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila ali napitke. Zavračanje novih živil je pri otrocih normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno 8 do 11-krat.

Neprimerna živila za otroke so gobe, ostre začimbe, zelo mastna živila, klobase, ocvrta živila, pomfrit, hitra hrana, živila z veliko barvil in aditivov (paštete, bonboni, hrenovke, sladke gazirane pijače), surova jajca, majoneze, surovo meso, jušni koncentrati, trdne margarine, ocvrta živila. Posebno previdni bodite pri uvajanju zelo majhnih, trdnih živil (oreščki, živila s koščico ali s kostmi). Živila, ki napenjajo (fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje) uvajamo postopoma v manjših količinah. Do dopolnjenega 2. leta starosti malčki najbolj sprejemajo nove arome in okuse.

Vegetarijanska prehrana za dojenčka ni priporočljiva, ker lahko privede do pomanjkanja osnovnih prehranskih sestavin (vitaminov B12 in D, kalcija, železa, cinka).

Hrana naj nikoli ne bo vzgojno sredstvo, nagrada ali kazen kar lahko pozneje vodi v motnje hranjenja, prenizko ali prekomerno telesno težo.

TABELA 1 

MM* - materino mleko ali adaptirana mlečna formula
Na XXII Derčevih dnevih je delovna skupina za nutricionistiko predstavila smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji. Članek je povzetek teh priporočil.