Na XXII Derčevih dnevih je  delovna skupina za nutricionistiko predstavila
                smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji. Članek je povzetek teh priporočil.

  

---

DOJENJE

Polno dojenje je osnovna prehrana v prvih 6 mesecih življenja. Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler želita mati in otrok. V materinem mleku so bistvene sestavine potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka : sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, encimi. Dojenje zmanjša pojavnost in težavnost številnih infekcijskih bolezni, rakastih in drugih bolezni pri dojenčku. Dojenje omogoča tesnejšo povezanost matere in otroka in ima tudi številne prednosti za mater ( hitrejše okrevanje po porodu, boljše krčenje maternice po porodu, manj poporodnih depresij, manj raka na dojkah in jajčnikih, hitrejša izguba odvečnih kilogramov itd.)

Novorojenčka začnemo hraniti čim prej, če je možno že v prvi uri po rojstvu kar omogoča vzpostavitev trdne čustvene vezi med materjo in otrokom. Novorojenček naj bo dojen po želji, tudi ponoči. Večina dojenčkov želi nočni obrok do enega ali enega meseca in pol nato nočni obrok prespi.

Prehrana matere naj bo zdrava brez dietnih omejitev, z obilo tekočine. Pomemben je ustrezen vnos joda in dolgoverižnih večkratnenasičenih omega 3 mašćobnih kislin, kar dosežemo z 1-2 obrokoma morskih rib na teden. Doječe matere naj ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne jemljejo prepovedanih zdravil, drog, kofein naj pa omejijo.

VITAMIN D

Pomanjkanje vitamina D lahko nastane tudi pri dojenem dojenčku. Pomanjkanje vitamina D preprečimo z dodajanjem 400 IE na dan že v prvih dneh življenja.

PREHRANA DOJENČKA Z MLEČNO FORMULO

Dojenje v redkih primerih ni možno zaradi otrokove bolezni (galaktozemija, fenilketonurija), bolezni matere (HIV, virus herpes, odprta TBC) ali zaradi materinega nujnega uživanja zdravil (zdravila proti raku, radioaktivne snovi). V teh primerih se dojenček prehranjuje z mlečnimi formulami. To so izdelki iz kravjega ali drugega živalskega mleka in užitnih živalskih sestavin, ali izdelki rastlinskega izvora. Prilagojeni so prehranskim zahtevam dojenčkov od rojstva do konca prvega leta starosti. Mlečne formule v prahu niso sterilne. Potrebno je natančno slediti navodilom za pripravo mlečne formule. Mlečna formula mora biti vedno sveže pripravljena in ne sme stati dlje kot približno dve uri. Preostanek naj mati zavrže zaradi nevarnosti bakterijske okužbe.

DOPOLNILNA PREHRANA

  Dopolnilna prehrana je vsa hrana ali tekočina, ki ni materino mleko ali mlečna formula. Dopolnilno prehrano uvajamo, ker z rastjo otroka samo dojenje ali hranjenje z mlečno formulo ne pokrije več povečanih potreb po hranilih.Z uvajanjem dopolnilne prehrane otrok razvija sposobnost žvečenja, navaja se na nove okuse, gostoto in čvrstost hrane.

  Od četrtega meseca sta dojenčkovi prebavna in ledvična funkcija že dovolj dozoreli, da lahko otrok presnavlja nemlečno prehrano. Osnovno priporočilo za varno in učinkovito uvajanje mešane prehrane je ne pred 17. in ne po 26. tednu starosti.

  Ob uvajanju dopolnilne prehrane (med 17. In 26. tednom starosti) naj mati nadaljuje z dojenjem. Priporočamo najprej zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice (najprej belo nato rdeče meso). V približno mesečnih intervalih pa uvajamo še mlečno- žitne kašice in nato žitno-sadne kašice. Nova živila uvajamo v enotedenskih presledkih in opazujemo morebitne preobčutljivostne reakcije. Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v presledku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom (tabela 1). Priporočamo najprej uvajanje niskoalergogenih živil: zelenjave (korenje, krompir, cvetča, koleraba, bučke), riža, koruznih kosmičev, nato sadnih kašic (jabolko, hruška, banane). Začnemo najprej s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7 meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako uvajamo teden dni. Tretji teden po uvajanju dopolnilne prehrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo. Jajčni rumenjak in ribe uvajamo po šestem mesecu starosti. Približno od desetega meseca ponujamo kruh. Po prvem letu priporočamo kravje mleko, jajčni beljak, morske sadeže,. Dodajanje soli, sladkorja in medu priporočamo po prvem letu starosti. Gosto hrano v koščkih uvedemo do desetega leta starosti, kasneje je večja nevarnost težav pri hranjenju. Uvajanje hrane z žitaricami, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, rž, oves) priporočamo med šestim in sedmim mesecem starosti postopno in v manjših količinah. S tem zmanjšamo tveganje, da pride do neprenašanja glutena (celiakija).olnilne prehrane so v različnih okoljih in državah različna. Na splošno je sprejeto, da se za uvajanje kravjega mleka počaka do dopolnjenega prvega leta starosti, da se dopolnilni hrani ne dodaja soli in, da se izogibamo prekomernega vnosa saharoze. Odsvetuje se navada, da otrok spi v posteljici s stekleničko. Za dobro zobno higieno poskrbimo tako zgodaj, kot je le možno.

Od 10. Meseca je dojenček bolj razvit in bolj samostojen, ima nove zobe in zato hrano ne pasiramo več, ampak ju narežemo na koščke in mu ponudimo kruh in kosilo. Postopno navajamo otroka na družinski ritem prehranjevanja: trije glavni obroki in dva vmesna obroka (malice).

V prvih 4 do 6 mesecih prejme dojenček dovolj tekočine z materinim mlekom in mu praviloma ne dodajamo tekočin. Dodatno tekočino mu lahko ponudimo le ob vročih dneh ali če ima vročino, drisko ali bruha. Najbolj priporočljiva je voda iz pipe, ki jo do 6 meseca starosti prekuhamo, pozneje pa je ne prekuhavamo več. Ob prehodu na mešano prehrano (od začetka 5. Do 7. meseca) ponudimo dojenčku ob vsakem obroku ter med obroki tekočino (voda iz pipe ali negazirana mineralna voda). Ob prehodu na družinsko prehrano (po 10. mesecu), potrebuje dojenček okrog 200 ml dodatne tekočine (vode) dnevno iz skodelice ali kozarčka. Izogibamo se pijačam z dodanimi sladkorji ali sladili.

Vsako novo živilo sprva ponudimo le enkrat na dan 1 do 2 žlički, najprej v tekočem stanju

Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila ali napitke. Zavračanje novih živil je pri otrocih normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno 8 do 11-krat.

Neprimerna živila za otroke so gobe, ostre začimbe, zelo mastna živila, klobase, ocvrta živila, pomfrit, hitra hrana, živila z veliko barvil in aditivov (paštete, bonboni, hrenovke, sladke gazirane pijače), surova jajca, majoneze, surovo meso, jušni koncentrati, trdne margarine, ocvrta živila. Posebno previdni bodite pri uvajanju zelo majhnih, trdnih živil (oreščki, živila s koščico ali s kostmi). živila, ki napenjajo (fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje) uvajamo postopoma v manjših količinah. Do dopolnjenega 2. Leta starosti malčki najbolj sprejemajo nove arome in okuse.

Vegetarijanska prehrana za dojenčka ni priporočljiva, ker lahko privede do pomanjkanja osnovnih prehranskih sestavin (vitaminov B12 in D, kalcija, železa, cinka).

Hrana naj nikoli ne bo vzgojno sredstvo, nagrada ali kazen kar lahko pozneje vodi v motnje hranjenja, prenizko ali prekomerno telesno težo.

TABELA 1

STAROST OBROKI

1.-6. mm po potrebi

5.-7. mm zelenjavno-krompirjeva mm mm

mesna kaša

6.-8. mm zelenjavno-krompirjeva mm mlečno-žitna kaša

mesna kaša

7.-9. mm zelenjavno-krompirjeva žitno-sadna kaša mlečno-žitna kaša

mesna kaša

10.-12. mm ali žitno-sadna kaša ali zelenjavno- žitno-sadna mlečno-žitna kaša

mm in kruh/žita in sadje krompirjevo- kaša ali ali kruh, mm,

kruh mesna kaša kruh/žita in sadje

sadje

Na XXII Derčevih dnevih je  delovna skupina za nutricionistiko predstavila smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji. Članek je povzetek teh priporočil.