Prehrana dojenčka

Dojenje

Polno dojenje je osnovna prehrana v prvih 6 mesecih življenja. Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler želita mati in otrok. V materinem mleku so bistvene sestavine potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka: sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, encimi. Dojenje zmanjša pojavnost in težavnost številnih infekcijskih bolezni, rakastih in drugih bolezni pri dojenčku. Dojenje omogoča tesnejšo povezanost matere in otroka in ima tudi številne prednosti za mater ( hitrejše okrevanje po porodu, boljše krčenje maternice po porodu, manj poporodnih depresij, manj raka na dojkah in jajčnikih, hitrejša izguba odvečnih kilogramov itd.).

Novorojenčka začnemo hraniti čim prej, če je možno že v prvi uri po rojstvu kar omogoča vzpostavitev trdne čustvene vezi med materjo in otrokom. Novorojenček naj bo dojen po želji, tudi ponoči. Večina dojenčkov želi nočni obrok do enega ali enega meseca in pol nato nočni obrok prespi.

Prehrana matere naj bo zdrava brez dietnih omejitev, z obilo tekočine. Pomemben je ustrezen vnos joda in dolgoverižnih večkratnenasičenih omega 3 maščobnih kislin, kar dosežemo z 1-2 obrokoma morskih rib na teden. Doječe matere naj ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne jemljejo prepovedanih zdravil, drog, kofein naj pa omejijo.

Vitamin D

Pomanjkanje vitamina D lahko nastane tudi pri dojenem dojenčku. Pomanjkanje vitamina D preprečimo z dodajanjem 400 IE na dan že v prvih dneh življenja.

Prehrana dojenčka z mlečno formulo

Dojenje v redkih primerih ni možno zaradi otrokove bolezni (galaktozemija, fenilketonurija), bolezni matere (HIV, virus herpes, odprta TBC) ali zaradi materinega nujnega uživanja zdravil (zdravila proti raku, radioaktivne snovi). V teh primerih se dojenček prehranjuje z mlečnimi formulami. To so izdelki iz kravjega ali drugega živalskega mleka in užitnih živalskih sestavin, ali izdelki rastlinskega izvora. Prilagojeni so prehranskim zahtevam dojenčkov od rojstva do konca prvega leta starosti. Mlečne formule v prahu niso sterilne. Potrebno je natančno slediti navodilom za pripravo mlečne formule. Mlečna formula mora biti vedno sveže pripravljena in ne sme stati dlje kot približno dve uri. Preostanek naj mati zavrže zaradi nevarnosti bakterijske okužbe.

Uvajanje dopolnilne prehrane pri dojenčku

Uvajanje dopolnilne prehrane je za številne starše pravi izziv, mnogi namreč obdobje uvajanja pričakujejo s strahom. Vendar je to novo obdobje v življenju dojenčka lahko tudi sproščeno in celo zabavno. 

Dejstvo je sicer, da so otroci zelo različni in tako eni z največjim navdušenjem sprejmejo dopolnilno prehrano, drugi pa imajo pri tem precej težav. 

Osnovni napotek pri uvajanju dopolnilne prehrane je, da se je uvajanja potrebno lotiti sproščeno in postopoma. 

Svetujemo, da opazujete in poslušate svojega dojenčka in poskušate ugotoviti kdaj je za dopolnilno prehrano pripravljen. Načeloma velja, da je dojenček pripravljen, ko kaže interes za hrano med obroki ostalih družinskih članov in ko ima dober nadzor nad premikanjem glave.

Dopolnilno prehrano ponudimo dojenčku med 4. in 6. mesecem starosti, nikakor ne prej, saj črevesje ni dovolj zrelo. Prav tako z uvajanjem dopolnilne prehrane ne odlašamo predolgo, saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih.

Pri otroku uvajanje dopolnilne prehrane pričnete s kašicami ter pretlačenimi živili, po dopolnjenem 6. mesecu pa se lahko odločite za t.i. hranjenje na željo otroka (BLW oz. baby lead weaning), ko dojenčku ponudimo večje kose hrane ustrezno mehke konsistence, ki si jih sam nosi v usta. 

Načeloma velja, da lahko po dopolnjenem 6. mesecu pri otroku postopoma uvedemo vsa živila, razen medu in morskih sadežev.

Zaželeno je, da je dojenčkova prehrana čimbolj sezonska in lokalna, ni se potrebno strogo ravnati po seznamu živil. Pomembno se je zavedati tudi, da je včasih dojenčku določen okus potrebno ponuditi res velikokrat (tudi15x znotraj enega tedna), da otrok nov okus sprejme. Živila, tudi sadje, morajo biti sprva kuhana. Svetuje se, da živila niso povsem gladko pasirana, pač pa pretlačena. 

Do prvega leta otrokovi prehrani ne dodajamo soli ali sladkorja. Ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku ponudimo tudi vodo, ki naj bo do 6. meseca prekuhana. Ne smemo pozabiti na dodajanje vitamina D.

Sprejmite packarijo, ki jo otrok med odkrivanjem novih okusovin tekstur ustvari. Dojenčka med uvajanjem učimo zdravih prehranskih navad in zdravega odnosa do hrane, kar je pomembna naložba za njegovo dolgo in zdravo življenje.

Med 4. in 6. mesecem, uvedemo prvi obrok, ki je lahko kadarkoli v dnevu in ni pomembno, da je vedno ob istem času. Ko je obrok pripravljen, dodamo eno čajno žličko hladno stiskanega rastlinskega olja. 
V tem obdobju ni pomembno koliko dojenček poje, saj je količina dojenja ali mlečne formule še nespremenjena. Pomembno je, da se otrok spoznava z različnimi okusi. 

Že ob začetku uvajanja pričnemo postopoma ponujati tudi vso alergeno hrano - mleko oz. mlečne izdelke, jajca, drevesne oreščke in arašide, seveda v primerni obliki (maslo, zmleti oreščki) ter tudi gluten (pšenica, rž, ječmen). Alergene uvajamo sprva v manjših količinah, ločeno, na tri do pet dni. Ko otrok to živilo sprejme brez težav, ga je potrebno uživati redno, enkrat tedensko. Svetujemo, da se alergene uvaja v dopoldanskem času, da lahko otroka opazujete.

Izdelke iz mleka (skuta, jogurt...) v manjših količinah ponujamo od pričetka uvajanja dopolnilne hrane, postopoma tudi kravje mleko, v manjših količinah, do 1 dl dnevno. Kravje mleko je lahko samostojen obrok po 1. letu.

Tudi jajca lahko otrok uživa že od začetka uvajanja, vendar pričnemo z majhno količino jajc, sprva kot sestavino jedi, npr. jajčne testenine, kasneje v obliki palačink ali trdo kuhanega jajca. Ni potrebno uvajati ločeno rumenjaka in beljaka. 

Okrog 7. oz. 8. meseca postopoma dodamo drugi obrok, opazili pa bomo, da dojenček poje vedno večjo količino dopolnilne prehrane – ko poje za en jogurtov lonček hrane, to pomeni, da je uveden obrok v celoti. V tem obdobju pričnemo z uvajanjem koščkov. Nadaljujemo z uvajanjem alergenov in postopoma uvajamo nove alergene. 

Med 9. in 11. mesecem ima dojenček tri obroke goste hrane, postopoma nadaljujemo z uvajanjem živil iz vseh skupin. Postopoma prehajamo na prilagojeno prehrano družine, določene obroke lahko pripravimo za vse družinske člane. 

Dojenčka dojimo oz. hranimo z mlečno formulo zjutraj in zvečer. Nadaljujemo s ponujanjem tekočine, dojenček naj bi v tej starosti spil od 110 do 220 ml dnevno – ob tekočini, ki jo zaužije z dojenjem, mlečno formulo in tekočino, ki je del obroka (juhe, omake, kašice, sadje,...) .

Pri 12. mesecih otrok v celoti preide na prilagojeno prehrano družine, zato so v tem obdobju še bolj pomembne zdrave prehranske navade celotne družine. 

Otrok naj ima pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja). Za žejo naj pije vodo ali nesladkan čaj. V prehrano lahko po dopolnjenem prvem letu vključimo med in morske sadeže, količino dodanega vitamina D pa moramo povečati na 600 – 800 enot dnevno.