Izpuščajne bolezni

Izpuščaji so v otroškem obdobju pogosti, največkrat so posledica prebolevanje virusnih okužb dihal in prebavi, kot takšni so večinoma nenevarni, ne potrebujejo zdravljenja, sami izginejo in pravimo, da so iztisljivi, kar pomeni, da če na njih pritisnemo s prstom zbledijo. Otroci so med prebolevanjem takšnih okužb načeloma še dobro razpoloženi, se igrajo, pijejo. Pozorni pa moramo biti kadar otrok večinoma časa poležava, zavrača tekočino, ga težko zbudimo ko spi, če bruha in toži za glavobolom. Pozorni moramo biti tudi, kadar se pri otroku pojavi izpuščaj, ki pod dotikom ne zbledi. Takšnega otroka mora čim prej videti zdravnik.

V članku vam bomo predstavili nekaj pogostejših izpuščajnih bolezni v otroštvu.

Norice (vodene koze)

Spada med okužbe z virusom iz družine herpesov.

Prenaša se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj pri tej bolezni. Bolnik izloča virus iz zgornjih dihalnih poti 1-2 dni pred izbruhom izpuščaja, kužnost pa je največja neposredno pred izbruhom izpuščaja. Oboleli je kužen dokler so prisotni mehurčki na koži, ko se izpuščaj izsuši kužnosti ni več.

Inkubacijska doba traja od 10-21 dni, najpogosteje pride do izbruha izpuščaja 14. dan od dneva okužbe.

Bolezen poteka v 3 stadijih:

• Prvi stadij traja 1-2 dni, V tem času se lahko pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, izcedek iz nosu in pordelo žrelo. Velikokrat pri otrocih ta stadij manjka.
• V drugem stadiju se pojavijo mehurčki na trupu, obrazu, na vratu v lasišču in po okončinah. Značilno za izpuščaj je, da se pojavlja v zagonih in da imamo lahko poleg svežih mehurčkov tudi suhe mehurčke in krastice. Izpuščaji se lahko pojavijo tudi na veznici, na ustni sluznici in na spolovilu.
• V tretjem stadiju se izpuščaj suši. Na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine na mestih, kjer so kraste odpadle.

ZDRAVLJENJE: Počitek, pitje veliko tekočin, tuširanje z mlačno vodo, brez mil. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. Če izpuščaji močno srbijo, lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo, ki omili srbenje. Nanašanje krem na norice se odsvetuje zaradi večje možnosti sekundarne okužbe.

Pri otrocih s hudim atopijskim dermatitisom in zmanjšanim imunskim sistemom se prepišejo tudi protivirusna zdravila.

KOMPLIKACIJE: Med prebolevanjem noric moramo biti pozorni na visoko vročino, močan kašelj, hitro dihanje, zanašanje, vrtoglavico, bruhanje, rdečino po koži in okužbo noric. Kadar to opazimo se posvetujemo z zdravnikom.

Norice so pri prenosu v isti družini nekako vedno hujše, tako da ni nič nepričakovanega, da jih ima zadnji otrok največ.

CEPLJENJE: Za preprečevanje noric pa je na voljo tudi zelo učinkovito cepivo. Za zaščito se priporočata dve dozi cepiva v razmiku 4-8 tednov. Cepljenje je možno opraviti pri izbranem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ (po predhodnem telefonskem naročilu).

VRTEC/ŠOLA: Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami.

POZOR: Nosečnicam, ki še niso prebolele noric in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster.

Pasavec ali zoster

Občasno se lahko ob padcu imunskega sistema na telesu pojavi pasavec ali zoster, ki je reaktivacija virusa noric. Za pasavec je značilno, da nastane na določenem mestu kože ali dermatomu. Izpuščaji so kužni, ob stiku z njim se lahko pri osebi, ki še ni prebolela noric pojavijo norice.

Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože, ki ga oživčuje okužen čutni živec. Po od dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta, ta po tednu do dveh odpade in zapusti še rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni. Navadno se pasavec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska), se to mesto lahko ognoji, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko zapušča brazgotine. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni.

Za pasavec je značilno tudi, da močno boli, kar pa pri otrocih ni vedno tako.

ZDRAVLJENJE: v prvih 72 urah vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in zmanjšajo nastajanje mehurčkov. Oseba s pasavcem naj izpuščaj pokrije, naj se izogiba dotikanju le-tega, ter naj si pogosto umiva roke, da bi preprečila razširjanje virusa na druge ljudi.

POZOR NOSEČNICE: Pomembno je tudi, da se izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric.

VRTEC/ŠOLA: Pri pasavcu so otroci kužni, zato se svetuje, da ostanejo doma, dokler so mehurčki sveži. Če gredo otroci v šolo pa mora biti mesto izpuščaja pokrito, športna vzgoja se odsvetuje dokler ni izpuščaj zaceljen.

Škrlatinka

Je bakterijska nalezljiva bolezen, ki se kaže z značilnim izpuščajem po koži.

Povzroča jo streptokok skupine A.

Bolezen se začne nenadno z visoko vročino z mrzlico, lahko glavobolom, bolečinami v trebuhu, bruhanjem. Drugi dan bolezni se po koži pojavi rdeč izpuščaj, ki je drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, v pazduhah. Daje videz gosje kože in je hrapav kot smirkov papir. Na obrazu izpuščaja ni. Otrok ima rdeča lica, bledico okrog ust in malinast (rdeč, hrapav) jezik. 3 do 5 dni po izbruhu bolezni začne izpuščaj bledeti. V drugem tednu se prične koža na dlaneh in podplatih luščiti.

ZDRAVLJENJE: Uporabljamo antibiotik, ki vsebuje penicilin (Ospen). Otrok ga mora prejemati 10 dni. V tem času naj otrok počiva, je lahko prebavljivo hrano in pije dovolj tekočine.

Otrok je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki. V šolo/vrtec lahko gre ko je vsaj 24 ur na antibiotičnem zdravljenju oz. vsaj 1 dan brez vročine.

KOMPLIKACIJE: Zdravljena škrlatinka običajno ne pušča posledic. Nezdravljena pa lahko povzroča vnetja sklepov, vnetja srčne mišice in vnetja ledvičnih čašic, toda v redkih primerih.

Peta bolezen

Peta bolezen (erythema infectiosum) je običajno blaga izpuščajna bolezen. Najpogosteje obolevajo majhni otroci, šolarji, redko pa tudi posamezni odrasli. Posamezni primeri se pojavljajo vse leto v manjših izbruhih, predvsem pozimi in spomladi.

Povzroča jo parvovirus B19. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe.

6-10 dni po stiku z okuženo osebo se začne otrok slabo počutiti, dobi povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude in dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost.

Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih, redko se pojavijo zapleti.

POZOR: bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni. V primeru stika z obolelim ali če zbolijo se morajo nujno posvetovati z ginekologom.

VRTEC/ ŠOLA: ko nastopi izpuščaj otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec, šolo

Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum)

Je akutna virusna bolezen majhnih otrok. Najpogosteje otroci zbolijo spomladi in jeseni. Inkubacijska doba je običajno od 7-14 dni.

Bolezen se začne z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C). Pojavijo se lahko znaki vnetja zgornjih dihalnih poti. Otroci so razdražljivi, slabše razpoloženi. Temperatura ostaja visoka 3 dni, nato pade na normalno. Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi otrok ni več kužen.

Otrok se pri tem dobro počuti in zdi sem kot da se je z izbruhom izpuščaja bolezen pozdravila. Po 2 dneh izpuščaj izgine ker pomeni, da je otrok zdrav. 

ZDRAVLJENJE: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.

Literatura - povzeto po: 
NIJZ-spletna gradiva,
TOMAŽIČ, Janez: Infekcijske bolezni
ČIŽMAN, Milan: Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah
Kržišnik: Slovenska pediatrija
Revija Slovenska pediatrija
Med over net-pediatrija